Reševanje posledic prekomernega hrupa ni zadostna samo z uporabo osebne varovalne opreme saj hrup poleg okvare sluha, povzroča tudi vrsto drugih zdravstvenih težav. Zato imajo pred uporabo osebne varovalne opreme prednost drugi tehnični in organizacijski ukrepi. Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99, 64/01) delavcem zagotoviti varno in zdravo delo, kar se nanaša tudi na delo, ki ne poteka v hrupnem okolju.
Hrup na delovnem mestu je možno sanirati na več načinov, sestavljenih iz posameznih ukrepov, ki se lahko glede na okoliščine med seboj kombinirajo:
- z organizacijo dela se zmanjša trajanje in velikost izpostavljenosti (kroženje delavcev,zadostno število odmorov),
- uvajanje manj hrupnih delovnih postopkov,
- izbira manj hrupne delovne opreme,
- ustrezno načrtovanje delovnih procesov,
- ustrezno seznanjanje zaposlenih o takem načinu dela, ki povzroča manj hrupa,
- sanacija širjenja hrupa po zraku in konstrukciji,
- skrb za ustrezno vzdrževanje opreme.
Če je zgornja opozorilna vrednost hrupa prekoračena mora delodajalec na podlagi ocene tveganja izdelati in izvesti program sanacije za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev hrupu. Delodajalec mora delovna mesta na katerih je prekoračena zgornja opozorilna vrednost hrupa, označiti z varnostnimi znaki, v kolikor je primerno in izvedljivo pa tudi razmejiti tako delovno mesto od ostalih in omejiti dostop do njih.
Za ustrezno izbiro načina sanacije hrupa izdelamo, po opravljenih meritvah, analizo obstoječega stanja in določimo možne načine sanacije. Pri tem se upošteva pravilo optimalne rešitve, kako s čim manjšimi stroški odpraviti ali vsaj zmanjšati in omejiti delavčevo izpostavljenost škodljivemu hrupu na delovnem mestu.
