V Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/02, 17/02 in 17/06) je določeno kdo in na kakšen način mora izdelati in sprejeti načrte zaščite in reševanja. Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah. Načrt temelji na oceni ogroženosti in predlogu za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz teh ocen ter razpoložljivih silah in sredstvih.
Načrte zaščite in reševanja morajo poleg države in lokalnih skupnosti izdelati in sprejeti še organizacije, ki:
- imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic,
- v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline, ki niso zajeti v prejšnji alinei, ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo,
- upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.
Načrt se mora izdelati za vsako vrsto nesreče posebej. Obsega načrt ter dodatke in priloge k načrtu.
Z njim se opredelijo:
- nesreča, za katero je izdelan načrt,
- obseg načrtovanja,
- koncept zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,
- upravljanje in vodenje,
- ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči,
- osebna in vzajemna zaščita,
- razlaga pojmov in okrajšav,
- potrebne sile in sredstva ter razpoložljivi viri,
- organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
- aktiviranje sil in sredstev.
