Delodajalec mora na podlagi Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) poskrbeti, da je vsak delavec, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, poučen o varstvu pred požarom. Usposabljanje je potrebno izvesti ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, spremembi ali uvajanju nove delovne opreme, spremembi ali uvajanju nove tehnologije ter periodično na podlagi ocene požarne ogroženosti.
Poglavitni namen usposabljanja zaposlenih iz varstva pred požarom je, da se zaposleni seznanijo z ukrepi za preprečevanje nastanka požara, kakor tudi z ukrepi ob nastanku požara (oz. ostalih naravnih in drugih nesreč). Zaposleni se tako usposobijo za gašenje požarov in reševanje ljudi, živali ter premoženja, ogroženega zaradi požara. Osvojijo potrebna znanja in veščine za uporabo opreme in naprav za gašenje požarov ter se seznanijo z varno evakuacijo.
Usposabljanje se izvede po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varstvo pred požarom. Delavce se seznani predvsem o pogojih na delovnem mestu v posameznem poslovnem ali industrijskem objektu (delovnih razmerah), nevarnostih za nastanek požara ali eksplozije, preventivnih ukrepih, normativih, standardih ter o tehničnih predpisih za varstvo pred požarom, opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom ter uporabi sredstev za gašenje začetnih požarov. Delavce se seznani s potmi za izhod v sili in z zbirnim mestom po končani evakuaciji.
Po usposabljanju se izvede teoretični in praktični preizkus usposobljenosti. Oba preizkusa znanja mora delavec opraviti pozitivno.
Naročniku usposabljanja se izda zapisnik o uspešno/neuspešno opravljenem preizkusu teoretične in praktične usposobljenosti za vsakega delavca posebej.
