Delodajalec mora vsakega zaposlenega (redno, honorarno, pogodbeno, začasno, preko mladinskega servisa?) na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99, 64/01) usposobiti za varno opravljanje dela. Usposabljanje je potrebno izvesti ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delovno mesto, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, ob bistveni spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu ter pred pretekom roka, ki je določen za občasne preizkuse usposobljenosti za varno delo v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, vendar ta rok ne sme biti daljši od dveh let.
Namen usposabljanja delavcev za varno in zdravo opravljanje dela je pridobivanje znanj, spretnosti in navad ter seznanjanje z nevarnostmi in škodljivostmi na delovnem mestu ter ukrepi za odpravo le-teh. S pravilnim izvajanjem teh ukrepov se delavci učinkovito varujejo pred poškodbami pri delu in boleznimi, povezanimi z delom. Tako da lahko varno opravljajo svoje delo brez posledic za zdravje do upokojitve.
Usposabljanje se izvede po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno in zdravo delo, ki je izdelan na podlagi ocene tveganja in se prilagaja posebnostim delovnega mesta.
Usposabljanje se izvaja teoretično in praktično in sicer:
- teoretično usposabljanje za varno delo (predavanje, itd.),
- preizkus teoretične usposobljenosti za varno delo (izpolnjevanje testa, kontrolnik),
- praktično usposabljanje za varno delo na delovnem mestu (demonstracija dela, itd.) in
- preizkus praktične usposobljenosti za varno delo (po kontrolniku s prikazom dela).
Oba preizkusa znanja mora delavec opraviti pozitivno.
Naročniku usposabljanja za varno delo se izda zapisnik o uspešno/neuspešno opravljenem preizkusu teoretične in praktične usposobljenosti za vsakega delavca posebej.
