Nosilec živilske dejavnosti mora v določenih primerih izvajati vzorčenje delovnih površin in živil. To velja za primere:

  • proizvodnje živil živalskega izvora,
  • predelave ali priprave večjih količin živil,
  • predelave ali priprave živil namenjenih končnemu potrošniku in
  • ko okoliščine zahtevajo vzpostavitev samokontrole zaradi zahtevnejših pogojev pri zagotavljanju varovanja zdravja potrošnikov.

Vzorčenje se mora izvajati zaradi varovanja zdravja ljudi in preprečevanja okužb z živili. Potrebno je zagotoviti, da živila namenjena končnemu potrošniku ustrezajo obveznim ali lastnim mikrobiološkim in drugim higienskim zahtevam kot določa šesti člen Pravilnika o higieni živil (Ur. list RS, št. 60/02, 104/03, 11/04, 51/04). Z vzorčenjem površin in živil ugotavljamo te higienske zahteve.

< Nazaj